Brezvetrje misli (zaključna prireditev, 24. 6. 2024)

Za vsakim čelom
je še en svet:
pritajen in neznan,
svet skrivnosti in sanj.

(iz pesmi Svetovja pesnice Bine Štampe Žmavc)

Pa smo zajadrali v konec šolskega leta! In tako v ponedeljek, 24. junija, vdahnili svež zrak na zaključni prireditvi z naslovom Brezvetrje misli, ki je pomenljivo kazal na odklop šolskih obveznosti. Igralska posadka se je tako na začetku predstave vkrcala na ladjo, spustila sidro, dvignila bokobrane, čez krov zalučala bremena (oziroma šolske torbe), razpela jadro in odjadrala nebeškim počitnicam naproti.
Publiko so med očarljivimi rdečimi koralami, pisanimi vijoličastimi meduzami in velikimi mečaricami, ki so jih izdelale učenke 8. b razreda in učiteljica likovne umetnosti Radeja Lokar Rutar, očarali razposajeni glasovi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Mojce Holler in najmlajšega zborčka Malčki palčki z mentorico Mileno Zaner.
Uigrana posadka, ki so jo sestavljali Ela Ristić, Larisa Lavrenčič, Elma Salihović in kapitan Mark Počkaj Majninger, nas je – ob ribanju palube, lupljenju krompirja in morskem neurju – spomnila na preteklo blodnjavo šolsko odisejado, ob tem pa še na pomen bližajočega se dneva državnosti, kar so z zelenim pušeljcem oziroma pesmijo Regiment po cesti gre obeležili Mladi glasbeniki pod taktirko glasbenice Metke Kuraj.
Razburkane in razpenjene valove sta uprizorili krasni baletki Lina Šumer in Anna Zhelanova, dinamiko čustev pa je v nas zasejala plesalka sodobnega plesa Isabella Belina Valentine. Ob tem nas je z deklamacijo slovenske poezije začarala lepa morska sirena Julia Koziker, ob koncu pa je kot domorodka paradiža na otok toplo sprejela posadko, ki je spustila sidro, pripravila bokobrane, zvezala jadra in se udomačila na rajskem otoku. S koktejlom in odeta v cvetlične vence je ob otoških ritmih havajske narodne pesmi Aloha ‘Oe Song povabila na oder še gospoda ravnatelja Damjana Pihlerja, ki je nagovoril občinstvo.
Prireditev je posadka zaključila v toplem prijateljskem duhu, kjer je lepa otočanka nadaljevala kapitanovo idejo sočutja (»Če eden zamoči, bomo vsi zmočeni.«) z besedami: »Na našem otoku so dobrodošli vsi, ki se zavedajo pomena prijaznosti, miru in neskončnih sanj. Edino pravilo je, da daš drugemu tisto, kar bi želel prejeti tudi sam. Jaz zate, ti zame.«

Barbara Mastnak, prof. slov.,
mentorica in vodja zaključne prireditve

[Pokaži kot diaprojekcijo]